Ad cult

Brez zajebancije :). Resno ga sumim, da “v muzki” ni (ali pa ni več) predvsem zaradi veselja ob brenkanju kitare in žuljenju odrskega stolčka, ampak da se mu gre tudi za “keš”

Jasno je, da je glasbeni marketing nujna sestavina glasbene produkcije in tega se zavedajo tudi slovenski “muzičarji”. Večina seveda še vedno posega po standardnih prijemih, kot so promocije novih plošč, PR poteze, veliki koncerti, itd. Nekateri pa razmišljajo tržno že preden sploh kar ustvarijo.

Zakaj torej Vladek; 1. Pri pesmi Vrane je uporabil kar ljudski pregovor vrana vrani ne izkljuje oči, posledično ljudje ta pregovor povezujejo z njegovo pesmijo, podobno je 2. z uglasbitvijo Vrbe postal tesno povezan s Prešernom in se “šverca” na njegovo besedilo. 3. Sijajni marketinški potezi sta bili tudi sodelovanje s Siddharto (v tistem trenutku so bili boom in Kreslin je “nabral” še nekaj njihovih poslušalcev) in s Perotom in Zoranom na “fuzbal nivoju”- s tem se je Vlado “prilimal” še na “nogometni čudež”.

Zadnji album z naslovom Cesta pa je celostna oglaševalska akcija, ki sega dlje od samo “porihtane” promocije, deluje namreč kar nekaj vsebinskih povezav, vidospot pove vse. 4. Kot dodatek je “na brzaka” “prodal” še eno reklamo (Dolga, dolga je reka s plenic do človeka…), 5. s komadom Z Goričkega v Piran je “poskušal “zajeti” celo Slovenijo (dobesedno, z avtobusom “fičakom” (spet dobra marketinška poteza) pa motorji :), že prej je nekoč ustvaril nek tak “vseslovenski komad” in sicer Preko Mure preko Drave. Sicer se ta fenomem geomarketinga glasbenih besedil pojavlja tudi pri Janu Plestenjaku (V komadu Sam da maš ti mene rada, našteje pol Slovenije; ne bi se čudil, če je kar “copy- pastal” koledar koncertov) in v svetovnem merilu naprimer pri Laibach (Ob komadu Slovania se na koncertih rola ppt z dolgim seznamom “slovanskih” mest- Opomba: Trbovlje so napisane z Caps Lock:). Toda to še ni vse, seznam Vladekovih trikov je zelo dolg (z malo domišljije neskončen:). 6. Recimo s pesmico Kuku si je prilastil še eno ljudsko (Na nekem njegovem koncertu se spomnim, da je pol dvorane po koncu kukalo :)…

Vlado pa besedo marketing {in sicer v negativnem smislu!!} uporablja tudi v svojih besedilih, prav v spodnjem videospotu. “Le še marketing in deficit srca, nobenih vicov več, še vreme je za vraaga”. Kak zdaj Vlado?

 Lepa reklama za Hondo, sicer”pocukran” tekst, ampak lepa. Tisti rdeči trak tako “lomi” sceno, da oči kar vztrepečejo

Lep dokaz, da s klasičnim oglaševalskim pretiravanjem, ne gre pretiravati Reklama ni bila objavljana, verjetno zaradi spodbujanja k nasilju nad ženskami

Dobri stari športni oglasi. Čeprav gre pri športu banalno največkrat le za surovo manifestacijo fizikalnih lastnosti telesa ali duha, športni “oglasi” prenašajo izredno širok spekter čustev. Od minihumorja*1 do ponosa, žalosti, veselja. Ena manjša revija športnih oglasov;

* minihumor; nasprotje maxihumorja

Ad sport with…

hummor,

fantasy,

pride;

Budweiser

or a lot of money

Švedski Publicis

Tango Helsinki, TBWA mreža

Leo Burnett all over the world

Atletico

Ena iz Johanesbourga

Ovation Beograd BBDO mreža

“cotkane” reklame za British Petrol, sicer mi niso čist jasne fore s pretiranimi otročarijami, glede na naravo podjetja

Lepi teksti, best part: Beyond petroleum

Spodaj spisano se mi je v bolnih možganih porodilo nekega dne, ko sem iskal “zadnji stavek” nekega prav nesramno predolgega teksta za nekega naročnika. V trenutku tik pred popolnim zlomom (miselnega sistema in svinčnika) in huronskim napadom na kavni aparat, sem se domislil uporabiti naročnikov slogan. In kako lepo je sedel, v seveda nekoliko prepleskani obliki.*1

Na splošno, na nekakšni prvi stopnji, je seveda vsak oglas oglaševalcu “laskajoč”, saj gre za njegovo naročilo in tudi njegovo komunikacijsko vsebino. Na drugi stopnji se oglaševalski ustvarjalneži*2 trudijo z rešitivijo ali načinom pakiranja rešitve ugoditi željam naročnika, o katerih predvidevajo, ali jih celo poznajo. Mnogokrat je namen agencije po ugajanju jasno (mnogokrat verjetno tudi prejano) izražen, pogosto pa je bolj ali manj subtilen.

Morda pa celotna zgodba premore še tretjo stopnjo, ki ni neposredno služna, recimo temu, prilagajanju znanemu o naročniku, ampak celo nekakšnemu prilagajanju naročnika oglasu. “Rdeča pika” bi v tem primeru služila kot referenca naročnika v odnosu do agencije in ne obratno. Prilagoditve željam naročnika, pri čemer se seveda ohrani različne kategorije lastne integritete, je možno dopolniti z komunikacijo, ki naročnika prepriča o kvaliteti svojega dela, ne zgolj o kvaliteti dela agencije (ne zgolj na prepričevalni ravni). Delnih primerov iz prakse je kar nekaj, naprimer kampanja Crispin Porter + Bogusky za Mini, kjer je Mini (simbolično in futuristično ampak popolnoma realno) postal “car” na ameriškem trgu.

Delnih primerov je dosti, ker je rdeča pika o kateri govorim, večkrat že vmešana v konstrukcijo oglaševalske kampanje, ker je pogosto derivat ali vsaj delno “vun štrleči” element akcije. Veliko je namreč akcij, ki potentno “osamozavestijo” naročnika z “fantazmami” njihovih “izdelkov”. Zanimivo bi bilo preučiti pristop, ki ga načenjam v tejle zgodbi, postaviti oglaševalsko inštalacijo s tovrstnim prijemom.

*1 moj primer je izrazito slab, z njim sem hotel le pojasniti, kdaj sem začel razmišljati o omenjani reči.

*2 ne maram besede kreativnost

Smešno?…. hecna muzika..na splošno pa “kr neki”…

Zanimivo delo, sicer že precej staro, nekakšna parodija na oglaševalske akcije dveh največjih telekomunikacijskih ponudnikov na Hrvaškem. Vsekakor boljše kot tisto kar so si “izbrali” v Tušmobilu

Ask me why I run, tell you why I run…“ Calypso mama

Pristop očitno cilja na boljše rezultate na festivalih 2008! Sicer pa smo zadnje čase priča sijajnim redesignom starih slovenskih blagovnih znamk. Alpsko mleko je uspelo, ker nenazadnje naredi vsak dan nekaj dobrega, že 40 let.

Oglaševalska akcija ki jo je za HSE pripravila Informa Echo. Več o kampanji na sicer prav grdi spletni stran. Odlični so predvsem TV spoti. Pa saj veste: luč naj gori samo tam, kjer si ti!

Pravgotovo ena boljših oglaševalskih kampanj namenjenih osveščanju. Zanimiva je primerjava z lansko akcijo, čeprav gre za isto sporočilo je letošnja akcija pravgotovo pritegnila več pozornosti. Teksti so simpatični, nekateri kar vrhunski, denimo tisti z zgornje tiskovine. Všečen je prav ta preprost lirični slog, ki je lahko zapomnljiv in prepričjiv. Dobro delo. Informa sicer menda nima “rednega” tekstopisca

Glasba je svojstven del posameznikov, tudi jaz jo rad poslušam Glasba oziroma minimalizirano zvok je skoraj kot nekakšen “atom sveta”, ki je ves čas prisoten ali toliko prisoten, da je odsotnost anormalna.

Glasba (zvok) je seveda zelo pomembna tudi v oglaševanju. Dobra glasba lahko reši nekoliko šibkejšo idejo, lahko tudi “zafura” sijajno idejo, lahko je izbira glasbe del ideje ali celo ideja sama.

Glasbi (zvoku) mehkomisleci (družboslovni strokovnjaki) pripisujejo tudi motivacijsko moč, glasba ima celo možnost spreminjanja stanja človeške zavesti (vsi vemo, da lahko spreminja razpoloženje).

Vse to in še več nam govori, da lahko z glasbo (zvokom), ob glasbi (zvoku) ustvarjamo. In ne samo glasbe. Pisati besedilo na glasbo ali glasbo na besedilo? To je tu in tam vprašanje!

Want to think out of the box, commit a suicide…